Naselitev od mlajše kamene dobe do srednjega veka
Okolica Vač je bila obljudena že v mlajši kameni dobi, kar dokazujeta naključni najdbi dveh kamnitih sekir, do večje načrtne naselitve pa je prišlo šele v začetku starejše železne dobe, imenovane tudi halštatska doba (po prvem najdišču Hallstatt na gornjem Avstrijskem), v 8. stol. p. n. št..
Vače so znane zlasti po izredno številnih starejših halštatskih grobovih z žganim pokopom, in sicer ravnih, iz časa med 8. in 7. stol. p. n. št.. Nekaj mlajših grobov z Vač, iz 6 – do 4. stol. p. n. št., je tudi ravnih, s pokopi nesežganih mrličev. Po grobovih sklepamo, da gre za izrazito premožne pripadnike vojaške aristokracije, s pridevki orožja in luksuznih predmetov (npr. grob veljaka s t. i. situlo z Vač, ki, žal, ni izkopan v celoti).
Tudi ženski grobovi, zlasti v primerih, ko je pripadnica pripadala vodilnemu sloju železnodobne družbe, imajo dragocen nakit, izdelan iz brona in jantarja. V mlajši halštatski dobi so na Vačah izpričane tudi gomile z bogatimi grobnimi najdbami. Doslej je bilo raziskanih le nekaj manjših gomil, največja, na Vodicah ob poti na Cvetež (premer 25 m) sploh še ni bila kopana. Vače so nedvomno pomembne tudi v mlajši železni dobi, vendar je najdb iz tega časa malo. Verjetno mlajši del nekropole še ni bil odkrit.
Z rimsko dobo se naselitev verjetno premakne v nižje lege; na Vačah poznamo le eno rimsko najdbo, železno rovnico. V pozni rimski dobi je bilo višavje pri Vačah ponovno zanimivo za naselitev, ker je nudilo zavetje v nemirnih časih vpadov barbarskih ljudstev. Nekje z območja Vač je znana najdba uhana s priveskom v obliki kocke (5.-6. stol).
Od srednjega veka do danes
Naselbina je dobila trške pravice v prvi polovici 15. stoletja. Vače so bile tržni kraj in priviligirano naselje. Tukajšnji prebivalci so imeli pravico voliti svoje sodnike že od leta 1471. Okoli leta 1490 so že imeli tedenske sejme. Tudi urbar z letnico 1647, ki je eden najstarejših, izhaja z Vač. Matične knjige so po starosti v ljubljanskem okrožju na tretjem mestu.
V šolskem arhivu na Vačah še hranijo zanimive listine cesarice Marije Terezije in cesarjev Jožefa II. in Franca I. o pravicah in svoboščinah Vaščanov (1748, 1781, 1828).
V Valvasorjevem času je delovalo na Vačah več fužin. V začetku 19. stoletja so v bližnji okolici kopali in topili železno in bakreno rudo. Po letu 1820 so rudnike začeli opuščati, saj je po dolgih stoletjih rudarjenja rude začelo primanjkovati. Leta 1951 so Vače izgubile naziv trg, ki so ga ponosno nosile nad 500 let.
Danes širše območje Vač (krajevna skupnost) obsega 13 vasi in zaselkov in meri 23 km2 – po drugi svetovni vojni se je veliko prebivalcev odselilo, v zadnjih letih pa na Vačah število prebivalcev spet narašča. V hišah, kjer so bili včasih vikendi, danes marsikje stanujejo mlade družine.
Mejniki
- 6. stol. pr. n. št. – Izdelana je situla z Vač.
- Začetek n. št. – naselitev Vačanov na današnjo lokacijo.
- 1392 – ustanovljena župnija Vače.
- 1471 – Vačani dobijo svoje sodnike, ki izvršujejo nižje sodstvo.
- Okoli 1490 – Vačani dobijo trške pravice in pravice do sejmov.
- 1781 – Vačani dobijo od cesarja potrejene trške pravice in svoboščine.
- 1813 – na Vačah ustanovijo ljudsko šolo.
- 1844 – zgrajena je cerkev sv. Andreja.
- 1878 – začetek prvih arheoloških izkopavanj.
- 1882 (17. januar) Janez grilc izkoplje znamenito situlo z Vač.
- 1903 – eden največjih požarov na Vačah.
- 1937 – občina Vače šteje 2196 prebivalcev.
- 1944 (6. julij) – šola na Vačah je porušena.
- 1951 – zasilna šola na Vačah dobi elektriko.
- 1955 (6. november) – otvoritev nove šolske zgradbe.
- 1981 (11. maj) – ustanovljen odbor “Projekt Vače 81”.
- 1982 – Vače dobijo večnamensko dvorano.
- 1982 (4. julij) – postavljeno obeležje GEOSS.
- 1983 (21. maj) – postavljena povečana kopija situle z Vač na Kleniku.
- 1984 (7. oktober) – postavljena spominska plošča arheologu Francetu Staretu na Kleniku.
- 1984 (7. oktober) -vzidana spominska plošča na rojstno hišo Janeza Grilca na Kleniku.
- 1989 (14. september) – predsedniki skupščini slovenskih občin postavijo na GEOSS-u ploščo z napisom. Živimo in gospodarimo na svoji zemlji.
- 1990 (17. junij) – javna predstavitev prvega demokratično izvoljenega predsednika Predsedstva Slovenije.
- 1994 (11. september) – odkritje spominske plošče z datumom nastanka neodvisne države Slovenije in spominske plošče z datumom sprejetja Slovenije v Organizacijo združenih narodov.
- 1997 (29. junij) – odkritje fosilne morske obale na Vačah.
- 2003 (17. maj) – GEOSS – Spodnja Slivna pri Vačah, otvoritev pomnika rodoljubu osamosvojitvene vojne za Slovenijo.
- 2003 nova spominsko-kulturna prireditev – Dan Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
- 2004 odkritje plošče ob sprejemu Slovenije v EU, prireditvi Dan Geoss in Dan kulture mladih.
- 2005 dokončna uresničitev Zakona o Geossu, obisk predsednika RS z vpisom v zlato knjigo.
- 2006 prvo leto izvajanja koncesijske pogodbe Geoss, jubilej, 25-letnica projekta, uglasbena Oda Geoss.
- 2007 izdaja večjezičnega povzetka Vodnika Geoss, nabavljena multivizija.
- 2008 otvoritev Arheološke poti, začetek etnološke prenove Doma
